Sajenje dreves velja za preprosto in precej banalno vrtnarsko opravilo, a po desetih letih in neštetih urah na terenu ugotavljam, da to ni res. Pri sajenju dreves moramo biti namreč pozorni na nekaj ključnih stvari, če želimo, da naše majhne lesnate rastline v nekaj desetletjih zrastejo v zdrave (in varne) velikane. Drevesa se od drugih rastlin razlikujejo predvsem po tem, da so veliiiko večjih dimenzij in zato zahtevajo izjemno premišljeno umeščanje v prostor. Potrebujejo pa tudi več let, ali celo več deset let, da zrastejo do svoje končne velikosti. Spodaj je nekaj napak, ki jih redno vidim na terenih.
1. Napačno drevo
Največja napaka, ki jo lahko naredimo je, da posadimo napačno drevo na napačno mesto. Če smo omejeni z nadzemnim (in podzemnim!) prostorom, ali pa sadimo v neposredno bližino infrastruktur, moramo dobro premisliti ali je izbrana sorta primerna za naš prostor. Pred nakupom naredimo tudi analizo drugih pogojev kot so npr. stopnja osončenosti, orientacija in vlažnost površine, ki jo zasajamo.
2. Preveč skupaj
Drevesa potrebujejo prostor, da lahko v celoti razvijejo svoj potencial, zato jih ne sadimo preblizu drug drugega, saj se bodo tako borila za svetlobo, vlago in hranila. Vedno preverimo končno višino in širino odraslega drevesa.
3. Pregloboko sajenje
Če deblo ali koreninski vrat zakopljemo, prekinemo dotok kisika in vode. Koreninski vrat (kjer se deblo pri dnu razširi) mora biti na ravni tal ali nekoliko nad njo. Nasuti material se sčasoma posede, zato morami biti pozorni, da ne sadimo pregloboko. Drevesa v loncih so v drevesnicah pogosto sajena globlje zaradi večje stabilnosti med transportom. Ob sajenju v zemlju zato vedno ročno odkrijemo koreninski vrat.
4. Zavite korenine
Korenine, ki se ovijajo v lončku, in jih takšne pustimo, bodo med rastjo še naprej ovijale in obstaja velika možnost, da zadušijo deblo. Pred sajenjem moramo zato vedno previdno razgrniti korenine iz grude, ter obrezati mrtve ali poškodovane korenine.
5. Uporaba drugega materiala za zasutje
Če luknjo zapolnimo z bogatim kompostom namesto z izvirno zemljo, nastane »učinek kadi«, ki zadržuje vodo in povzroča gnitje korenin. Luknjo zato vedno zapolnimo z izvirno zemljo.
6. Zastiranje okoli debla
Debel mulč, ki ga nakopičimo visoko ob deblu, zadržuje vlago, privablja škodljivce in povzroča gnilobo. Zastirka naj bo okoli dreves v obliki ameriškega krofa (donut), ne vulkana. Okoli debla mora biti zračno in brez zastirke.
7. Neprimerna podpora
Če drevo privežemo preveč na tesno ali ga pustimo predolgo privezanega, ga lahko trajno oslabimo. Drevesa se namreč morajo zibati v vetru, da razvijejo trdnost debla, potrebno za samostojno stoječe drevo. Za privez raje uporabimo trak kot vrvice, in jih redno pregledujemo.
8. Puščanje travne ruše
Trava lahko predstavlja nevarnost za mlada drevesa, zato ob sajenju okoli drevesa pustimo širok obroč gole zemlje. Trava iz tal odvzema hranila in vlago, zaradi česar se naše mlado drevo morda ne bo dobro razvijalo.
9. Plitko zalivanje
Če drevesa zalivamo pogosto in površinsko, namesto redko in globoko, korenine rastejo le blizu površine. Zalivamo obilno vse do meje kapljanja (roba krošnje). Ob sajenju večjih sadik vgradimo sistem perforiranih cevi za globoko zalivanje.
