Biotsko pester vrt

Ose: vrtnarjeve najboljše prijateljice?

Kljub temu, da so pri večini ljudi čebele dobrodošle obiskovalke vrtov, pa smo do os in sršenov zelo netolerantni, tudi če nismo alergični na njihov pik. Če ste veliko v naravi potem skoraj zagotovo poznate kako boleč je lahko pik razdražene ose. Nasprotno od medonosne čebele lahko ose pičijo večkrat zapored, saj njihovo želo ne ostane zataknjeno v naši koži.

Pa ste vedeli, da pičijo samo samice? Samci os, tako kot samci čebel, nimajo žela. Kar veliko ljudi ne ve pa je, da so čebele pravzaprav ose, ki so postale vegetarijanke. Ja, prav ste prebrali. Čebele in ose imajo skupno zgodovino – vse izhajajo iz skupnih prednikov, in te so bile (pra)ose.

Ose so zelo pomembne opraševalke rastlin, na fotografiji je predstavnica rodu papirnih os (Polistes). Ježkov vrt, 2024, D. Jež.

Zakaj pa sploh so ose koristne, kakšna je njihova vloga v ekosistemu? Zagotovo ne obstajajo samo zato, da bi nam, ljudem, težile na piknikih?? Čeprav včasih delujejo, kot da načrtno iščejo vaše meso z žara, jih v resnici veliko bolj zanima iskanje žuželčjega plena, ki ga lahko odnesejo nazaj v svoje gnezdo, da nahranijo svoje ličinke. Odrasle ose pa se prehranjujejo tako kot čebele, z nektarjem rastlin, zato silijo tudi v naše sladice, sokove in se spravijo na naše zrelo sadje. Ne živijo pa vse ose enako, nekaterih sploh ne opazimo..

Majhnih parazitoidnih os iz družine Torymidae večinoma sploh ne opazimo, saj so pogosto manjše od 5 mm. Na fotografiji je makro posnetek samice iz rodu Monodontomerus, ki zajeda različne žuželke. 2025, D. Jež.

Od več tisoč vrst različnih os, ki jih najdemo v Evropi, imamo v Sloveniji le nekaj čez 70 vrst, ki jim pravimo prave ose (družina Vespidae). Nekatere izmed teh vrst živijo v t.i. evsocialnih kolonijah z več deset ali sto delavkami, zato jih pogosteje opazimo in so za nas bolj moteče.

Evropski sršen (Vespa crabro) je naša največja osa in kljub slabemu slovesu skoraj nikoli ne napade brez provokacije. V bližini gnezd in hrane postanejo bolj razdražljivi, zato je potrebna previdnost, a ste lahko brez strahu, če ostanete na varni razdalji. Njihova vloga v ekosistemu je zelo pomembna, ker plenijo različne žuželke. Ježkov vrt, 2024, D. Jež.

Največjo med njimi verjetno vsi dobro poznamo, to je evropski sršen (Vespa crabro), pogoste pa so tudi navadne (Vespula vulgaris) in nemške ose (Vespula germanica). Manjša ploščata gnezda iz papirja gradijo tudi papirne ose iz rodu Polistes.

Papirne ose (Polistes) gradijo ploščata gnezda, pogosto v naši bližini. Ker svoje ličinke hranijo z gosenicami, so na vrtu zelo koristne zaveznice. Ježkov vrt, 2025, D. Jež.

Velika večina os pa živi zelo drugačno, samotarsko življenje, kjer samica sama gradi gnezda. Takšne so recimo lončarke (Eumeninae), ki gradijo lončke iz gline.

Lončarke (Eumeninae) prepoznamo po zelo ozkem pasu in koničastem zadku. Zelo rade imajo cvetove met (Mentha) in konjske grive (Eupatorium). Ježkov vrt, 2024, D. Jež

Nekatere družine os, npr. najezdniki (Ichneumonidae) in kalcidne ose (Chalcidoidea) sploh ne gradijo gnezd, ampak so parazitoidi različnih žuželk in samice ležejo jajčeca direktno na ali v gostitelja. Ja, tako kot v kultnih filmih ‘Alien’… Grozno, če si na njihovem meniju, odlično za nas, vrtnarje.

Samice najezdnikov imajo na koncu zadka dolge ovipozitorje, ki jih mi včasih zamenjamo za želo. A je to le organ, ki jim omogoča odlaganje jajčec v gostitelja ali v njihova gnezda. Na fotografiji je samica vrste Xorides sordator, ki parazitira hroščevo družino kozličkov Cerambycidae. Ježkov vrt, 2024, D. Jež

Ose imajo torej (najmanj) dve izjemno pomembni vlogi v naši naravi – plenijo žuželke in s tem kontrolirajo njihovo številčnost, ter oprašujejo rastline. V določenih primerih jih celo načrtno uporabljamo kot zaveznice v rastlinjakih v boju proti škodljivcem (kot so listne uši, rastlinjakov ščitkar ipd.), nekatere rastline pa so razvile z njimi poseben simbiotski odnos (npr. fige, orhideje) in so ose njihove edine opraševalke.

Ose so zelo raznolika skupina žuželk, razlikujejo se tako v barvah, po velikosti, kot tudi po načinu življenja. Najezdniki, ki so aktivni ponoči in parazitirajo nočne metulje, so pogosto oranžne barve. Ježkov vrt, 2025, D. Jež

In tako kot čebele, so tudi naše ose v resnih težavah. No, v resnici so še v večjih težavah, saj javnost njim ni tako naklonjena kot čebelam.

Kako jim lahko vsi pomagamo na domačem vrtu?
• Ne ubijajte jih: ne nastavljajte pasti za ose in ne uporabljajte insekticidov.
• Če kakšna osa zaide v vaše stanovanje, jo spustite ven
• V vročih poletnih dneh jim lahko nastavite pitnike z vodo
• Posadite rastline kot so divje korenje, luki, pastinak, janež, meta, konjska griva…
• Pustite jih pri miru.

Zlate ose (družina Chrysididae) so ene izmed najlepših os, saj se njihovo telo blešči v raznih metalik barvah. Večinoma so kleptoparaziti divjih čebel in drugih vrst os. Ježkov vrt, 2025, D. Jež

Kako se obnašamo v bližini os? Tako kot v bližini čebel, in sicer:
• Nikoli ne krilimo z rokami, sploh v bližini gnezda
• Na piknikih preventivno pokrijemo hrano s pokrovi
• Ne uporabljamo močnih parfumov, saj jih lahko razdraži njihov vonj

Kakšen je vaš odnos do os? So (že) vaše prijateljice? 🙂

Mogoče ti bo všeč tudi ...

2 Komentar

  1. […] Da, tudi ose so pomembne opraševalke! Odrasle ose se hranijo izključno s sladkorji, ki jih pridobivajo z nektarjem, medeno roso iz žuželk, kot so listne uši, in s sadjem. So pogosto manj učinkovite od čebel, ker običajno nimajo dovolj dlak na telesu, da bi dobro prenašale cvetni prah. Ose obiskujejo cvetove zaradi nektarja in pri tem tako kot metulji nehote prenašajo cvetni prah med rastlinami. Posebne skupine os, kot so na primer figove ose (družina Agaonidae), so zelo učinkovite in celo ključne opraševalke za svoje gostiteljske rastline. Cvetovi, ki ponavadi privabljajo ose, imajo posebne lastnosti, kot so nevpadljiva barva, nenavaden vonj in lahko dostopen (izpostavljen) ter koncentriran nektar. Večina os vidi ultravijolično svetlobo in običajno obiskuje bele ali rumene cvetove, kot so recimo iz družine kobulnic (Apiacea). Veliko vrst os ima zelo kratke ustne dele ali jezike, zato lahko nektar pridobivajo le iz ploščatih cvetov. Več o osah si lahko preberete tu: https://blog.vrtovi-jez.si/2025/09/12/ose-vrtnarjeve-najboljse-prijateljice/ […]

  2. Manja pravi:

    Zelo poučno, nisem vedela, da so tako koristne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja