V maju (22.05.) praznujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, torej dan pestrosti vsega živega na tem planetu.
Rastline in živali živijo v raznolikih habitatih (življenjskih prostorih), na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi najbolj vpliva človek. S postopnim uničevanjem življenjskih prostorov, pretiranim izkoriščanjem naravnih dobrin, pa tudi z zastrupljanjem tal in zraka.
Raznolikost vrst je zato zelo ogrožena in se z alarmantno hitrostjo zmanjšuje. Prihaja do izgube in uničevanja habitatov ter nenehnega manjšanja populacij vrst, ključni vzroki pa so vedno povezani z dejavnostjo človeka in našimi posegi v okolje.
Biodiverziteta ni pomembna le sama po sebi, ampak zagotavlja tudi različne ekosistemske storitve, kot so čista voda, opraševanje in zaščita pred poplavami, pri čemer imajo vse te storitve pomembno gospodarsko in socialno vrednost.
Biotsko raznovrstnost je tako nepogrešljiva dobrina našega gospodarstva, saj neposredno podpira številne gospodarske dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo..), od katerih smo odvisni.
Človek bi moral zato naravne vire izrabljati trajnostno, z manjšo hitrostjo, kot se ti obnavljajo.
Ustvarite biodiverziteti prijazen vrt:
• Ne uporabljajte pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil.
• Ne sežigajte in ne grabite odpadlega listja v jeseni – pod njim najdejo dom številne živali, nekatere pa tudi hrano. Listje bo do pomladi propadlo in nahranilo tudi vaše rastline.
• V mirnem delu vrta ustvarite “divji kotiček”, kjer boste pustili, da rastejo raznolike divje rastline z visokimi travami. Tako boste omogočili razmnoževanje in večjo pestrost rastlinskih vrst ter obenem dom za številne živali, predvsem žuželke.
• Uredite manjšo mlako brez rib in z različnimi globinami, vanjo se bodo hitro (same) naselile živali. Mlaka bo v vrt privabila veliko različnih vrst kot so kačji pastirji, dvoživke in ptice.
• Kupčki vej, kamnov ali listja lahko postanejo dom za male sesalce, dvoživke in različne nevretenčarje. Navrtani hlodi, votla stebla rastlin in peskovnik – tudi to so preprosti a popularni mini habitati za živali.
• Posadite živo mejo z avtohtonimi rastlinami, kot so rumeni dren, maklen, bukev, gaber, tisa ipd.
• Zasadite domače vrste medovitih rastlin, ki bodo privabile številne divje opraševalce, saj so prilagojeni in odvisni od naših rastlin.
• V vrt nikoli ne sadite invazivnih tujerodnih rastlin, ki lahko pobegnejo v naravo in našemu že tako ranljivemu okolju naredijo ogromno škodo. Katere vrste so invazivne? Preveri na tej povezavi: https://www.invazivke.si/vrste_seznam.aspx
