Zadnje čase se o biodiverziteti veliko razpravlja, ampak zakaj je sploh pomembna?
Raznolikost vrst in življenjskih okolij naravi daje stabilnost , od katere smo odvisni tudi mi. Ta stabilnost pomeni, da imamo zagotovljene dobrine, ki smo jih vajeni – pitno vodo, primerno podnebje, in prehransko varnost. Porušena stabilnost narave za nas pomeni pojav nepredvidenih in nepredvidljivih dogodkov.
Poglavitni vzroki za ogroženost biotske pestrosti so onesnaževanje, intenzifikacija proizvodnje (npr. monokulture), urbanizacija, podnebne spremembe, vnos tujerodnih invazivnih vrst in pomanjkljiva zavest o njeni pomembni vlogi.
Ocenjuje se, da naj bi do leta 2030, kar 60 % človeškega prebivalstva živelo v urbanih območjih, kar bo spremljalo nadaljnjo izgubo in drobljenje habitatov, motnje v ekosistemskih storitvah ter razseljevanje in vznemirjanje divjih živali. Vrtovi in javni odprti prostori bodo zato postali še pomembnejši za naravo, saj lahko neposredno povezujejo habitate ali delujejo kot zeleni koridorji, ki rastlinam in živalim pomagajo pri širjenju po urbanem okolju.
A naši vrtovi so se spremenili v prave sterilne ‘zelene puščave’, v katerih večinoma prevladujejo monokulturne zaplate razvajene angleške trate, ‘eksotične’ vrste rastlin ali le umetelno oblikovane grmovnice. V takšnih vrtovih ne najdemo veliko žuželk, in posledično tudi ne živali, ki se z njimi prehranjujejo – ptice, dvoživke, ježi, netopirji..
Iz nedavnih raziskav je razvidno, da imajo vrtovi z bolj “naravnim” videzom običajno večjo raznolikost habitatov in s tem več nevretenčarjev ter tudi njihovih plenilcev.
Zasebni vrtovi so lahko še posebej pomembni za podporo populacijam divjih opraševalcev, kot so divje čebele in muhe. Mnoge od teh vrst so razvile zapletene prilagoditve, ki omogočajo učinkovito nabiranje nektarja pri avtohtonih rastlinskih vrstah, vendar bodo morda težje izkoriščale nekatere neavtohtone vrste.
Kateri so torej najpreprostejši ukrepi za dvig biotske raznolikosti na domačem vrtu? Tu je nekaj naših predlogov:
1. Vrt brez strupov.
Nikoli ne uporabljamo pesticidov, herbicidov in drugih strupenih pripravkov, ter tudi z naravnimi pripravki ravnamo previdno.
2. Manj sterilen vrt.
Odpadlo listje, suha stebelca, semenske glavice, nagnit in propadajoč štor drevesa,… so za nas smeti, za marsikatero vrsto živali na vrtu pa ta organski material predstavlja zavetje, restavracijo, ali cel življenjski prostor.
3. Vrtna mlaka.
Lahko predstavlja pravo vročo točko za biodiverziteto na vrtu. Mlaka (brez rib!) je kmalu lahko polna ličink kačjih pastirjev in raznih vodnih hroščev, ki plenijo ličinke komarjev, zato ni bojazni, da bomo imeli gojišče le-teh. Voda privabi v vrt tudi druge koristne živali kot so žabe, ježki, ptice..
4. Mozaična košnja.
Študije kažejo, da divje čebele v povprečju ne letijo dlje kot 150 m stran od gnezda, zato nujno potrebujejo svoje hranilne rastline v neposredni bližini kjer živijo. Cvetoči otočki avtohtonih rastlin so verjetno najbolj preprost način s katerim lahko vsak lastnik vrta pomaga našim divjim opraševalcem. Več o mozaični košnji lahko prebereš tu: https://blog.vrtovi-jez.si/2023/10/13/mozaicna-kosnja/
5. Sajenje avtohtonih vrst rastlin.
Divje korenje, dobra misel, trobentica, škrbinka, ivanjščica, materina dušica, regrat, slak, črnoglavka, detelja, vijolica, jetičnik, glavinec, grabljišče, dimek, rman, konjska griva, šentjanževka, grahor in čistec.. le ščepec medovitih divjih rastlin, ki odlično izgledajo tudi v okrasni gredici, ne samo na travniku.
6. Postavljanje gnezdilnic in hranilnic za ptice ter bivališč za žuželke.
Pticam zasadimo žive meje iz avtohtonih vrst lesnatih rastlin, ter pustimo stara drevesa z duplinami. Če nimamo takšnih naravnih habitatov, lahko namestimo gnezdilnice. Različne vrste ptice uporabljajo različne tipe gnezdilnic: nekatere gnezdijo na policah, ene v duplih.. Zelo pomembno za vse pa je, da so gnezdilnice nameščene na varno mesto, kjer muce ne morejo priti do njih.
‘Hotel’ za žuželke uporabljajo predvsem vrste samotarskih os, pa tudi divje čebele kot so dišavke, zamaskirane čebele, smolarke in nekatere listorezke. Pravilno izdelan in na ugodno mesto postavljeno bivališče bo imel hitro napolnjene kapacitete, če bo imel v bližini tudi dobro založeno restavracijo. A pozor- ker velika večina naših divjih čebel gnezdi v tleh, pa od takšnih hotelov nimajo koristi vse vrste čebel. Več o hotelih za žuželke lahko izveš tu: https://blog.vrtovi-jez.si/2023/11/09/hotel-za-cebele-ja-ali-ne/
Je tvoj vrt zelena puščava ali biotsko pester raj…?
