Biotsko pester vrt

Tujerodne invazivne rastline na naših vrtovih

Nekatere tuje vrste so se uspele naseliti v naravnem okolju kjer običajno ne živijo in se uspešno razmnožujejo brez človeške pomoči. To so invazivne tujerodne vrste ali t.i. invazivke – živali, glive in rastline, ki so naključno ali namerno vnesene v naravno okolje.

Nove sorte metuljnikov (Buddleja davidii) so sterilne in ne proizvajajo semen. Ježkov vrt, 2024, D. Jež

To ima v večini primerov resne negativne posledice za njihovo novo okolje saj predstavljajo veliko grožnjo za avtohtone rastline in živali v Evropi in so eden od petih glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti. Pogosto tvorijo goste sestoje, nimajo naravnih sovražnikov, se hitro širijo ter s tem izpodrinejo avtohtone vrste. Z domačimi vrstami rastlin izginejo tudi živali, ter drugi organizmi, ki so so od njih odvisni.

V Sloveniji imamo dve tujerodni invazivni zlati rozgi: Solidago canadensis in S. gagantea, obe sta pogosti in že razširjeni po celi državi. Ribnik Vrbje, 2025, D. Jež

Lahko imajo tudi znatne škodljive učinke na gospodarstvo (njihov gospodarski vpliv v EU je bil ocenjen na približno 12 milijard EUR letno) in na zdravje ljudi, na primer v obliki hudih alergij in opeklin.1

Tudi japonska medvejka (Spiraea japonica), ki je na videz nedolžna in med vrtnarji še vedno priljubljena grmovnica, je pobegnila z vrtov v naravo, kjer lahko tvori goste sestoje. S tem izpodriva domačo floro in favno ter dela nepopravljivo škodo ekosistemu. Ježkov vrt, 2023, D. Jež

Ker kar nekaj teh invazivk krasi marsikateri vrt je nujno, da razmislimo o njihovi odstranitvi, saj lahko le tako najbolj učinkovito preprečimo njihovo širjenje v naravno okolje. Spodaj je le nekaj takšnih, ki so že na seznamu tujerodnih invazivnih rastlin.

  1. Buddleja davidii, metuljnik
  2. Lycium barbarum, goji / navadna kustovnica
  3. Berberis thunbergii, thunbergov češmin
  4. Spiraea japonica, japonska medvejka
  5. Paulownia tomentosa, pavlovnija
  6. Helianthus tuberosus, topinambur
  7. Robinia pseudoacacia, robinija / neprava akacija
  8. Acer negundo, ameriški javor
  9. Koelretueria paniculata, latnati mehurnik
  10. Quercus rubra, rdeči hrast
  11. Phylostachys, Pseuodasasa, Fargesia…, bambusi
Neprava akacija (Robinia pseudoacacia) izvira iz Amerike, a je danes naturalizirana po celem svetu. Pri nas velja za izjemno dobro pašno drevo, iz nje pridobivamo tudi t.i. akacijev med. Zaradi njene izjemne trdoživosti, hitre rasti in uspešnosti pri razmnoževanju, jo je zelo težko odstraniti. Tudi ko drevo posekamo, iz štora kmalu odžene nove poganjke. 2023, D. Jež

Seznam vseh invazivk v Sloveniji najdeš tu https://www.invazivke.si/vrste_seznam.aspx

Dodatni nasveti:

◘Če nam je katera rastlina res všeč, jo nadomestimo z novejšo sorto, ki je sterilna.

◘Omejimo širjenje z obrezovanjem rastlin takoj po cvetenju in tako preprečimo, da rastlina tvori semena.

◘Rastline, ki se širijo s pomočjo podzemnih rizomov (npr. bambusi) obvezno omejimo s koreninsko pregrado, ter jo redno pregledujemo.

◘Organske odpadke, ki vsebujejo dele invazivnih rastlin ne kompostiramo, ampak jih peljemo do najbližjega zbirnega centra.

  1. vir: https://environment.ec.europa.eu/topics/nature-and-biodiversity/invasive-alien-species_en ↩︎

Mogoče ti bo všeč tudi ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja