V prihodnosti bodo imeli naši vrtovi vedno bolj pomembno vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb. A to se lahko zgodi le s spremembo upravljanja vrtov na načine, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, ali pa z dejavnostmi, ki pomagajo vezati (sekvestrirati) ogljik v tleh.
Vrtovi se danes že začenjajo bolj ceniti ne le kot prostori za rekreacijo, za pridelavo hrane ali samo kot estetski podaljšek objektov, temveč tudi zaradi njihovih širših koristi, ki jih prinašajo urbani družbi – ekosistemske storitve.
To vključuje njihov prispevek k:
- Lokalnemu hlajenju in pomoči pri zmanjševanju učinka mestnega toplotnega otoka.
- Varčevanju z energijo v stavbah z izolacijo pred hladnim prepihom in toplotnimi izgubami pozimi z oblikovanjem zaščitnih pasov ter izolacijskih stenskih grmovnic/plezalk.
- Zmanjševanju odvisnosti od notranje klimatizacije v stavbah poleti s senčenjem stavb in zagotavljanjem hlajenja z evapotranspiracijo, ter izboljšanim učinkom albedo (odbijanje več sončnega sevanja nazaj v ozračje) – z uporabo rastlinskih zaslonov lahko zmanjšamo količino sončnega obsevanja, ki vpliva na stavbo, in tako zmanjšamo potrebo po umetni klimatizaciji.
- Zmanjševanju nevarnosti poplav v mestih z zajemanjem padavin, izboljšanjem infiltracije v tla in zmanjšanjem površinskega odtekanja.
- Shranjevanju atmosferskega ogljika v tleh.
- Zmanjševanju ogljičnega odtisa s spodbujanjem domače pridelave hrane.
- Zagotavljanju habitatov za prostoživeče živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti, predvsem v mestih.
Ukrepi za lajšanje posledic podnebnih sprememb
- Uporabljamo zastirko.
- Sami pridelujemo kompost (ne uporabljamo šote).
- Shranjujemo deževnico.
- Zalivamo zmerno in s čim manjšimi izgubami (kapljično namakanje).
- Ne prekopavamo zemlje.
- Čim manj tlakujemo in betoniramo.
- Sadimo več trajnih rastlin.
- Ustvarimo mikroklimo (z živo mejo, drevesi, vodnim motivom, s suho zidom..).
- Gnojimo z organskimi gnojili (npr. zeleno gnojenje).
- Ozelenimo strehe.
- Ozelenimo stene.
- Zmanjšamo (u)porabo, ponovno uporabimo, recikliramo (poglej: zero waste načela, krožno gospodarjenje).
- Ne kurimo listja in vej.
- Podaljšamo sezono pridelave hrane z rastlinjaki in toplimi gredami.
- Zmanjšamo uporabo plastike v vrtu.
Ukrepi za ohranjanje in spodbujanje biotske pestrosti
- Sadimo avtohtone (domače) vrste rastlin.
- Sadimo različne vrste rastlin, ki cvetijo ob različnem času.
- Sadimo prilagodljive, odporne in trpežne vrste rastlin.
- Nikoli ne sadimo tujerodnih invazivnih vrst.
- Pobiramo in shranjujemo svoja semena.
- Manj kosimo.
- Kosimo mozaično.
- Kjer lahko, nadomestimo trato s cvetočimi pokrovnicami (bela detelja, navadna črnoglavka, rman, plazeči skrečnik, timijan, okroglolistna pijavčnica, bršljanasta grenkulijca,..).
- V vrt umestimo vodni motiv (mlako, ribnik).
- V vrt umestimo gnezdilnice, hranilnice in pitnike z vodo.
- V vrt umestimo mejico z avtohtonimi vrstami grmovnic.
- Ustvarimo divji kotiček za živali.
- V jeseni ne porežemo suhih delov rastlin do tal (omogočimo varno prezimovanje divjim živalim).
- Nikoli ne uporabljamo pesticidov, herbicidov in drugih strupov.
- Tudi z naravnimi pripravki za škropljenje ravnamo previdno.
- Uporabljamo biotično varstvo za varstvo rastlin.
- Pustimo vsaj nekaj cvetočih ‘plevelov’ za opraševalce.
- Vrta ponoči ne osvetljujemo po nepotrebnem.
- Delamo z naravo, ne proti njej.
Se v vašem vrtu že poznajo posledice podnebnih sprememb?
