Že leta splošno sprejeto prepričanje, priljubljeni slogani in oglaševalske kampanje oznanjajo isto sporočilo – rešiti moramo čebele! In kot glavni pobudniki za svetovni dan čebel (20. maja se je rodil Anton Janša, eden izmed začetnikov sodobnega čebelarstva), smo slovenci zelo navezani na našo medonosno čebelo – kranjsko sivko (Apis mellifera carnica). Na njo gledamo celo kot na eno izmed najbolj prepoznavnih državih simbolov.
In mnogi ljudje zato zmotno mislijo, da lahko čebele rešimo tako, da tudi sami postanemo čebelarji in je najboljša rešitev, da postavimo svoj čebelnjak. A kljub temu, da se je v zadnjih 20. letih število čebelarjev skoraj podvojilo, po izračunu dr. Janeza Prešerna (vodja čebelarstva na Kmetijskem inštitutu) pa je gostota gojenih medonosnih čebel v Sloveniji najmanj 20-krat večja od naravne gostote divje živečih družin drugje po svetu*, to ne bo rešilo čebel. Zakaj ne? Ker rešujemo napačne čebele.
Da takoj razčistimo – osebno nimam nič proti medonosnim čebelam, saj so pomembne opraševalke. A kljub številnim težavam, ki jih zadnje čase pestijo, niso ogrožene! Za njihove kolonije ves čas skrbijo čebelarji, v primeru bolezni jih zdravijo, ko zmanjka hrane v naravi, pa dobivajo sladkorno raztopino. Poleg tega je naša sivka tudi generalistka, kar pomeni, da oprašuje večino cvetočih rastlin in ni preveč izbirčna kje nabira pelod.
Žalostna resničnost pa je, da so v upadanju in najbolj ogrožene tiste vrste, ki jih po večini sploh ne poznamo, in to so divje vrste čebel. V Sloveniji smo do sedaj našli čez 570 različnih vrst divjih čebel, kar je za tako majhno območje izjemna številka. Nasprotno od medonosne čebele so divje vrste namreč večinoma specializirane le za določene rastline, zaradi česar so veliko boljše pri opraševanju, a tudi bolj občutljive na pomanjkanje teh cvetočih rastlin v okolju. Za najbolj učinkovito opraševanje pa je pestrost opraševalcev ključna.
Glavni vzroki za upadanje populacij divjih čebel poleg tekmovanja za hrano** in prenašanja bolezni so tudi: intenzivno kmetijstvo (monokulture), napačno upravljanje s cvetočimi travnatimi površinami (prevečkrat košeni, gnojeni travniki), izguba in degradacija habitatov, uporaba pesticidov ter podnebne spremembe.
Kako pa sploh lahko pomagamo divjim vrstam čebel? Največji vpliv imajo najbolj preprosti ukrepi:
- Pustite divjim rastlinam, da cvetijo in zasemenijo.
- V zasaditve vključujte avtohtone cvetlice za čebele specialistke.
- Ne uporabljajte pesticidov in herbicidov.
- Kosite mozaično.
- Vaš vrt naj ne bo sterilna zelena puščava, spodbujajte biotsko pestrost.
- Izobražujte in osveščajte.
Viri:
* https://n1info.si/poglobljeno/prevec-cebel/
** https://www.biodiversitygateway.it/en/biodiversity-stories/low-nectar-a-problem-for-wild-bees/
