Grabljiščna peščinarka (Andrena hattorfiana), ki je pri nas zaenkrat še splošno razširjena vrsta samotarske čebele, je že kar nekaj let na rdečem seznamu čebel Evrope (ang. European Red List of Bees, IUCN) označena kot potenicalno ogrožena vrsta.
Ker je oligolektična vrsta (= pelod nabira na eni sami rastlinski vrsti), je namreč zelo odvisna od cvetenja te rastline v neposredni bližini njenega gnezda. Na travnikih jo lahko srečamo od maja do avgusta na cvetovih ščetičevk (Dipsacaceae) kot so njivsko grabljišče (Knautia arvensis) in ogrsko grabljišče (K. drymeia).
Švedski raziskovalci so že leta 2007 objavili rezultate študije, iz katere je bilo dobro razvidno, da obstaja zelo močna povezava med velikostjo populacije čebel in cvetenja njihovih rastlin. Z izkopavanjem gnezd so ugotovili, da je za oskrbo enega povprečnega čebeljega gnezda (ki vsebuje 6 celic) potrebnih približno 72 socvetij ali 11 sadik rastlin. (*)
Samice zlahka že na daleč identificiramo po velikosti (včasih so večje od medonosne čebele), njihovem rdeče-črnem zadku in po tankih svetlih progah na koncu obročkov.
Samčki izgledajo čisto drugače od samic – poraščeni so z rjavkastimi dlačicami in imajo prva dva obročka na zadku le rahlo rdečkasta. Njihov klipeus (spodnji del obraza) je bele barve z dvema črnima pikama.
Kot se za peščinsko čebelo spodobi, rove za gnezdo v tleh izkoplje samica sama. Včasih gnezdijo tudi v manjših skupinah.
Želiš tudi ti privabiti to lepo čebelico na vrt? Posadi te rastline za grabljiščno peščinarko:
- njivsko grabljišče (Knautia arvensis)
- ogrsko grabljišče (Knautia drymeia)
- makedonsko grabljišče (Knautia macedonica)
- navadni grintavec (Scabiosa columbaria)
- poljski grintavec (Scabiosa gramuntia)
(*) Larsson, M., & Franzén, M. (2007). Critical resource levels of pollen for the declining bee Andrena hattorfiana (Hymenoptera, Andrenidae). Biological Conservation, 134(3), 405–414.
