Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem lansko leto na vrtu prvič opazila ogromnega samčka divje čebele vrste sedemtrna volnarka (Anthidium septemspinosum).
Čisto samozavestno se je pognal za enkrat večjim čmrljem in ga pregnal iz svojega teritorija kjer so opraševalce k prigrizku vabili najlepši cvetovi navadnega čistca (Betonica officinalis).
Do sladkega nektarja cvetov je pustil le svojim izbrankam s katerimi se je sparil – ni mu vedno uspelo, a je bil vztrajen. Zaradi njihovega teritorialnega vedenja so samčki volnark večji od samičk (kar pa je pri divjih čebelah prej redkost kot pravilo).
Kljub temu, da so na hitro zelo podobne veliki volnarki (Anthidium manicatum), pa lahko sedemtrno volnarko zanesljivo identificiramo po teh znakih: samička ima obraz, čeljusti in nogice v celoti črne, samček pa ima na koncu zadka sedem trnov (od tu ime).
Ta redka in ogrožena vrsta čebel leti med junijem in septembrom, na našem travniku pa najraje obiskuje cvetove čistca (Betonica) in grašice (Vicia), občasno srečam kakšno samičko tudi na sivki (Lavandula).
Je polilektična vrsta, kar pomeni da pri izbiri cvetočih rastlin ponavadi ni preveč izbirčna.
Samice gradijo gnezda v raznih votlinicah, posamezne celice pa skrbno obdajo z rastlinskim puhom, ki izgleda kot volna. To volno nabirajo na rastlinah, ki imajo kosmatene liste ali stebla (kot so npr. Stachys, Cirsium, Verbascum). Ker spadajo sedemtrne volnarke v družino znosk (Megachilidae), nosijo samičke cvetni pelod na trebuščku, ki je porasel z gostimi svetlimi dlačicami.
