Verjetno med nami skoraj ni človeka, ki ne bi (pre)poznal našega največjega hrošča – velikega rogača.
Mnogo ljudi pa ne ve, da se na žalost njegova populacija v Evropi hitro manjša in je zato postal močno ogrožena vrsta. Njegov razvoj je namreč tesno vezan na pogosto padla in razpadajoča drevesa, ki pa jih je v gozdovih čedalje manj. Ličinka hrošča rogača se lahko razvija tudi do 6 (!) let v trhlem lesu listavcev (predvsem hrastov) preden se zabubi, odrasli hrošči pa živijo le nekaj tednov.
V našem »divjem kotičku« (če ne veš kaj to je, preveri objavo tu: https://blog.vrtovi-jez.si/2023/10/13/divji-koticek/ ) za živali smo zato med drugim postavili tudi bivališče za hrošče – stare hlode in debelejše veje listavcev smo pustili, da počasi razpadajo. Najbolje je, da takšen habitat za hrošče pripravimo na vlažnem in senčnem območju, zato poskrbite, da ga bodo rastline zasenčile pred toplo sončno svetlobo.
Kup razpadajočega lesa, kjer najdejo svoj dom različni hrošči (kozlički, širokorilčarji..) in njihove ličinke, lesne uši, stonoge, polži in lazarji, pa privabljajo tudi živali, ki iščejo hrano, vključno z ježki, krastačami, plazilci in nekaterimi pticami.
Mimogrede – če najdete hrošča rogača, bodo vaših fotografij in podatkov o najdbi zelo veseli na Zavodu RS za varstvo narave. Datum in točno lokacijo najdbe s fotografijami jim lahko posredujete na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si .
